SLOVENIJA NAJ PODPIRA ŠIRITEV EU NA ZAHODNI BALKAN

Vlada in predsednik vlade na različnih evropskih sestankih odločno zagovarjata proces pridružitve držav Zahodnega Balkana Evropski uniji. Decembra 2023 je Bosna in Hercegovina dobila status kandidatke za članstvo v EU, decembra 2023 pa je bil pogojno odobren začetek pristopnih pogajanj. Pri teh korakih je pomembno diplomatsko vlogo odigrala slovenska vlada. Glavne ovire za hitrejši proces pridruževanja BiH so notranje.

Decembra 2022 je bila odobrena tudi pridružitev Hrvaške schengenskemu območju, s čimer je bila 1. 1. 2023 odpravljena mejna kontrola na slovensko-hrvaški meji. Jeseni 2023 je bila sicer spet »začasno« uvedena, a pri tem gre za eno številnih praks, ki so od leta 2015 de facto zmanjšale učinke schengenskega režima prostega prehajanja notranjih meja EU.

Decembra 2022 je za vstop v EU zaprosilo tudi Kosovo, vendar je položaj te države bolj zapleten, saj je pet članic EU ne priznava, odnosi s Srbijo pa so neurejeni in konfliktni. Glede Kosova ni mogoče zaznati izrazitejše aktivnosti slovenske diplomacije – razen organiziranja oz. sodelovanja v periodičnih srečanjih državnic_kov iz regije.

Slovenija je skupaj z Nemčijo predstavila predlog uvedbe kvalificirane večine v tehnične faze širitvenega procesa. Obenem aktivno proučuje ostale načine, ki bi lahko pripomogli k pospešitvi širitvenega procesa in kandidatkam omogočili, da hitreje napredujejo na njihovi evropski poti.

Slovenija se angažira tudi v različnih regionalnih pobudah in kot nestalna članica Varnostnega sveta OZN za mir, sodelovanje, razvoj in integracije.

Vloga Slovenije kot aktivne in kontinuirane zagovornice širitve EU na Zahodni Balkan in dlje v Vzhodni Evropi kot geostrateške nujnosti je bila potrjena z dodelitvijo komisarskega resorja za širitev EU in povojno obnovo Ukrajine kandidatki iz Slovenije.