Državni zbor je novembra potrdil novele šestih davčnih zakonov v okviru t. i. mini davčne reforme. Med njimi so spremembe na področju normirancev_k, izenačitev ugodnosti za čezmejne delavce_ke migrante_ke s slovenskimi rezidenti_kami glede priznavanja stroškov prehrane, davčne olajšave za visoko kvalificirane mlade kadre iz tujine in zvišanje obdavčitve sladkih pijač.
“Mini davčna reforma” ne rešuje ključnih vprašanj glede večje obdavčitve bogatejših in njihove luksuzne potrošnje. Prav tako ne uvaja dodatne progresivnosti na davčnem področju in ne uvaja znižane obremenitve za tiste z nižjimi prihodki. S tovrstno “davčno reformo” se utrjuje status quo, kar prispeva k dodatnemu prerazporejanju bogastva v smeri najbogatejših v naši družbi.
Bogastvo je vse bolj skoncentrirano v rokah 1 % najpremožnejših v družbi. Podatki kažejo, da je povprečen mesečni dohodek posameznika_ce, ki spada v 1 % najbolje plačanih, leta 2022 dosegal 23.942 €, povprečen dohodek posameznika_ce, ki spada v revnejšo polovico prebivalstva (50 %!) pa zgolj 1.211 €. Razlika je skoraj dvajsetkratna. Spomnimo; to razmerje je bilo na začetku devetdesetih let minulega stoletja približno 1:5.
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? DELNO
Pripraviti je treba načrt za celostno postopno in pravično davčno reformo v smeri pravičnejše in progresivne porazdelitve obdavčitve prihodka ter premoženja oziroma odprave skupne regresivnosti davkov in prispevkov. Potrebujemo prerazporeditev ter večjo obremenitev za bogatejše in prekomerno potrošnjo ter zmanjšanje obremenitev za tiste z nižjimi prihodki. Davki na premoženje, dobiček in dediščine ter davki na porabo naravnih virov in energije morajo postati progresivni. Socialna kapica je povsem nesprejemljiv ukrep, ki se ga ne sme uvesti.
Ta zahteva mora biti izpolnjena v roku enega leta od nastopa mandata.