Sklepamo lahko, da Slovenija kot članica EU še vedno podpira dogovore o davčnih pravilih v sklopu OECD. Ministrstvo za finance zatrjuje, da Slovenija aktivno sodeluje tudi v pogovorih v okviru Organizacije združenih narodov (OZN), ki zadevajo problematiko davčnih izzivov digitalnega gospodarstva.
Iz koalicijske pogodbe izhaja, da se bo Slovenija kot aktivna članica EU zavzemala za »proaktivno držo znotraj EU na področjih, kjer je nujno potrebna večja učinkovitost za to, da EU ostane razvojno konkurenčna na svetovni ravni, ob hkratnem preprečevanju okoljskega, socialnega in davčnega dumpinga«.
Kljub temu iz odgovora ministrstva izhaja, da sta še naprej v uporabi seznama nesodelujočih držav na davčnem področju, ki namensko izpuščata države članice EU. Iz poročila Tax Justice Network (2023) izhaja, da je osem od dvajsetih davčnih oaz, ki spodbujajo davčni damping na področju korporativnega davka, v EU (Luksemburg, Nizozemska, Irska, Italija, Francija, Belgija, Španija, Nizozemska).
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? DELNO
Potrebna je sprememba mednarodnega davčnega sistema. Tako v Sloveniji kot tudi na mednarodni ravni moramo zagotoviti transparentnost poslovanja in lastništva podjetij in skladov. Prav tako moramo podpreti ustanovitev globalnega davčnega organa pod okriljem Združenih narodov in s tem resnično vključujočo globalno reševanje problematike davčnega izmikanja.