Z letom 2024 je vlada popoplavno sanacijo začasno (za obdobje 5 let) zvišala davek od dohodkov pravnih oseb s prejšnjih 19 na 22 %. V okviru t. i. “davčne reforme”, ki bo stopila v veljavo 1. 1. 2025 ni predvidenih trajnih ukrepov, ki bi ciljali na višjo obdavčitev kapitala in kapitalskih dobičkov.
Po podatkih Statističnega urada RS se je med letoma 2022 in 2023 implicitna (realna) davčna stopnja za kapital znižala za 4,2, pri dohodkih podjetij pa za 7,5 %. Implicitna davčna stopnja, skozi katero lahko najbolje presojamo dejanski obseg obdavčitve posameznih ekonomskih akterjev, se v omenjenem obdobju za delovno silo in potrošnjo ni bistveno spremenila (manj kot pol odstotne točke).
Tudi ob začasnem zvišanju davka od dohodka pravnih oseb, ki ni sistemske narave, bo njegova stopnja dosegala le slabi dve tretjini povprečja obdavčitve dohodkov pravnih oseb na ravni EU. Podatki Tax Foundation Europe kažejo, da povprečna vrednost tovrstne obdavčitve v EU znaša 35,7 %.
Delež davkov na kapital v celotnem proračunu še zmeraj ostaja na ravni, ki Slovenijo uvršča na rep držav članic EU. To prispeva k povečevanju ekonomskih, socialnih, družbenih in siceršnjih neenakosti. Premoženje 100 najbogatejših Slovenk_cev (lastnic_kov kapitala) se je med letoma 2022 in 2023 povečalo za 8,7 % (za pol milijarde evrov), leta 2024 pa bo rast po napovedih še višja.
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? NE
V Sloveniji imamo med vsemi članicami EU drugi najnižji delež davkov na kapital v vseh zbranih davkih. Zato je treba uvesti višjo in progresivno davčno obremenitev kapitala, kapitalskih dobičkov in dobičkov podjetij ter lastnine nad določenim pragom, kar bo prispevalo tudi k zmanjševanju neenakosti v družbi, financiranju javnih storitev in socialne države.
Ta zahteva mora biti izpolnjena v roku enega leta od nastopa mandata.