Državni zbor je julija 2024 sprejel novo strategijo upravljanja državnih naložb. Strategija sledi predpisani strukturi iz Zakona o Slovenskem državnem holdingu (SDH), ki je bil prvotno sprejet leta 2015. Vmes je bilo nekaj državnih podjetji prodanih ali pa so šla v stečaj (Paloma, NLB, Abanka, Adria Airways, Cimos, Mariborska livarna Maribor …), zato bi naj bi bila strategija po besedah vlade “prilagojena aktualnim razmeram”.
V novi strategiji je 84 kapitalskih naložb države, razdeljenih na tri kategorije: 1.) Strateške (34) – minimalen delež države je 50 % + 1 glas; 2.) Pomembne (8) – minimalen delež države je 25 % + 1 glas; 3.) Portfeljske (42) – z njimi lahko SDH prosto upravlja z namenom doseganja izključno gospodarskih ciljev.
Konec avgusta 2024 je poslovodstvo Mariborske livarne Maribor (MLM) razglasilo stečaj družbe, ki je bila v 100 % lasti države oz. SDH. Delo je izgubilo 308 delavk_cev. To je še dodatno osiromašilo industrijsko ekonomsko bazo na SV države.
Aktualna vlada resda ne nadaljuje s privatizacijskimi postopki v za prejšnje oblasti značilnem tempu, a vseeno koalicija ni naredila nobenih korakov v smeri analize poprejšnjih privatizacijskih postopkov in njihovih posledic. Prav tako ni pričela postopkov za ponovno vračanje nekaterih strateških podjetij v državno lastništvo.
Privatizacija poštnih storitev se z uvajanjem pogodbenih pošt nadaljuje tudi v aktualnem mandatu. Tovrstnih pošt je bilo februarja 2024 že 168 (cca. 30 % vseh poštnih poslovalnic), kar je približno 28 več kot tri leta poprej. Prav tako Pošta Slovenije množično prodaja svoje nepremičnine in jih nato najema od novih lastnikov.
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? DELNO
Državno lastništvo je v določenih primerih izjemnega pomena (ključna infrastruktura, javne dobrine in storitve, gospodarske in druge javne službe ipd.), zato ga moramo v takih primerih ohranjati. Analizirati je treba dosedanje privatizacije in njihove posledice, podjetja pa v primeru izkazane škode za nacionalni interes ponovno vrniti v državno in delavsko upravljanje. Preiti moramo na model upravljanja državnih podjetij na demokratičen način – povečanje lastništva med zaposlenimi v podjetju ter nastavitev organov upravljanja in nadzora s strani delavk in delavcev. Zakonsko se mora opredeliti pridobitne in nepridobitne dejavnosti ter zagotoviti, da se dobički iz pridobitnih prelivajo v financiranje nepridobitnih delov.