Razvoj slovenskega gospodarstva še vedno ne sledi trajnostnim družbenim in okoljskim strateškim ciljem. Koncept odrasti ni vključen v strateške dokumente vlade za prihodnje obdobje niti ni obravnavan. Osnutek posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta, krovnega državnega načrta za razogljičenje gospodarstva, tako ne temelji na scenariju zadostnosti, s katerim bi prišli do z družbenimi potrebami in planetarnimi omejitvami skladnih potreb po energiji ter s tem do dejanskih potencialov za zmanjšanje ekscesne rabe energije. Namesto tega je utemeljen na scenariju nadaljnje ekonomske rasti. Omenjeni dokument predvideva rast proizvodnje večine energetsko intenzivnih produktov (cement, papir, jeklo, kemikalije …) in s tem tudi rast končne rabe energije. Ta naj bi se v sektorju industrije do leta 2040 povečala za 25 % (scenarij z obstoječimi ukrepi) oz. za 16 % (scenarij z dodatnimi ukrepi) glede na leto 2020, kar je okoljsko nevzdržno. Vlada sicer za t. i. zeleno preobrazbo industrije namenja veliko sredstev, vendar večinoma brez strogih pogojev, ki bi določali, da je sredstva treba porabiti za investicije v celovito prestrukturiranje podjetij in panog, ne pa zgolj za manjše izboljšave npr. energetske ali snovne učinkovitosti. Za glavno metriko družbenega, gospodarskega, socialnega in siceršnjega razvoja še vedno uporabljamo rast bruto domačega proizvoda, kar je v neposrednem nasprotju z življenjem znotraj okoljskih zmožnosti.
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? NE
Treba je vzpostaviti transparenten sistem vključujočega strateško-razvojnega načrtovanja ter gospodarstvo usmerjati v podporo realizaciji strateških družbenih in okoljskih ciljev razvoja Slovenije, ne pa ga imeti za področje, ki je samo sebi namen. Tudi načrtovanje proračuna je treba z vključujočimi in transparentnimi postopki usmeriti k strateškim dolgoročnim ciljem trajnostne odrasti gospodarstva in družbe. Trajnostna odrast je opredeljena kot krčenje proizvodnje in potrošnje, ki pa vodi v povečanje blagostanja človeka in izboljšanje ekoloških pogojev ter enakost na planetu. Zavzemati se je treba za trajnostno odrast gospodarstva in družbe, ki nam bo pomagala živeti v okviru okoljskih zmožnosti, z odprtimi lokalnimi gospodarstvi in bolj enakopravno porazdeljenimi viri v okviru novih oblik demokratičnih institucij.