V letu 2024 je bilo storjenih nekaj manjših korakov v smeri zvišanja pokojnin. Vlada je pripravila nekaj popravkov za invalidsko upokojene in za kmečke zavarovance_ke. Največji premik v tem letu je bil na področju vdovskih pokojnin, kjer je z letošnjim letom vdovam_cem zagotovljena pokojnina v višini 748 €, kar je tudi višina zagotovljene pokojnine.
Pokojnine so se sicer usklajevale v skladu z že obstoječo zakonodajo.
Prag revščine trenutno znaša 903 €, zagotovljena pokojnina pa 748 €, kar torej ne pokriva vseh
življenjskih stroškov. Pokojnino v višini do zneska praga revščine prejema kar 248.172 oz. 46,6 % prejemnikov_c pokojnin (podatki ZPIZ, september 2024). Pokojnina je odmerjena v višini 57 % razmerja do plače, torej ne dosega višine iz zaveze, tj. 72 %.
Vsi_e voljni_e in zmožni_e dela lahko delajo tudi po upokojitvi.
Ministrstvo za delo sicer pripravlja predlog pokojninske reforme, ampak v izhodiščih, s katerimi trenutno razpolagamo socialni partnerji, ni rešitev, ki bi pomenile uresničitev zavez o dostojnih pokojninah. Nasprotno, položaj tako sedanjih kot prihodnjih upokojenk_cev upokojencev se bo ob sprejetju spodnjih predlogov, ki jih najdemo v izhodiščih, poslabšal:
- izdatki za pokojnine lahko znašajo le 11 % BDP. Sledijo torej le cilju vzdržnosti javnih financ (pokojninske blagajne), ne pa cilju dostojnih pokojnin.
- Ni opredeljeno, kaj je dostojna pokojnina in kaj minimalna pokojnina.
- Povečanje referenčnega obdobja s 24 na 40 let pomeni nižje pokojnine (dokazano tudi z analizo IER o znižanju pokojnin z 10 let referenčnega obdobja na 18 in nato na 24 let).
- Sistem usklajevanja pokojnin predvideva odpravo usklajevanja na podlagi rasti plač in ohranja le usklajevanje z inflacijo.
- Odmerni odstotek s 63 povečan le na 65.
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? DA
Zagotoviti je treba pravične upokojitvene pogoje in dostojne pokojnine, ki bodo omogočale pokritje vseh osnovnih življenjskih stroškov in dostojno starost. Vsem, ki so dela tako voljni kot zmožni, pa je treba omogočiti delo tudi po upokojitvi. Dostojna starostna pokojnina za polno delovno dobo mora biti odmerjena v višini 72 % nadomestitvenega razmerja do plač, minimalna pokojnina pa mora pokrivati osnovne življenjske stroške. V sklopu javnega pokojninskega zavarovanja mora biti določena minimalna pokojnina, ki starejši osebi zagotavlja dostojen življenjski standard.
Ta zahteva mora biti izpolnjena v roku enega leta od nastopa mandata.