ZA VSAK SPREJET ZAKON IN ODLOK JE TREBA UVESTI ZAKONODAJNO SLED

Del zakonodajne sledi je urejen v vladnih gradivih, kjer je obvezna točka navedba imen strokovnjakov, ki so sodelovali pri pripravi predpisov, in višine javnih sredstev, ki so bila porabljena za to delo, a gradivo lahko pride v obravnavo tudi v primeru, da ta podatek ni naveden. Izpolnitev zaveze bi pomenila, da gradivo, ki ne bi izpolnjevalo vseh elementov javnosti, strokovnosti, sledljivosti ipd., sploh ne bi prišlo v vladno obravnavo. V povezavi s tem do uresničevanja zahteve še prišlo.

Z namenom zagotavljanja boljšega vpogleda v nastajanje predpisov in zakonodaje Vlada RS nadaljuje z razvijanjem aplikacije MOPED – Modularnega orodja za pripravo elektronskih dokumentov, ki bo namenjeno pripravi predpisov na enoten in dostopen elektronski način. Komponenta sistema MOPED, ki bo vključevala prenovljen kanal eDemokracija, je še v razvoju in bo zaključena leta 2025, saj bo ta komponenta poleg prenove omenjenega kanala nadomestila celotno informacijsko podporo pripravi predpisov (IPP). Vendar, kot pojasnjuje Služba vlade za zakonodajo bo sistem MOPED obravnaval samo dokumente, povezane z zakonodajno dejavnostjo, ne pa tudi preglednost finančnih virov, pogodb, lobističnih stikov, objavo izidov glasovanj itd., kar zadeva širšo preglednost dela institucij in transparentnost delovanja. K uresničevanju zakonodajne sledi naj bi po navedbah Službe vlade za zakonodajo prispeval nov Pravni informacijski sistem Republike Slovenije, ob prenovi katerega so upoštevali potrebo, da se na enem mestu prikažejo udeležbe morebitnih političnih in civilno-družbenih (lobističnih) deležnikov, ki so bili aktivni pri oblikovanju določenega predpisa.

V izvedbeni fazi je tudi aplikativna podpora presoji posledic, ki bo predvidoma zaključena do konca letošnjega leta. Ocene učinkov predpisov bodo javnosti dostopne najkasneje ob javni objavi predloga predpisa.

Ko bodo rešitve glede sledljivosti priprave predpisov in merjenja učinkov za predpise dogovorjene na državni ravni, bo ta prilagojena tudi za samoupravne lokalne skupnosti, pojasnjujejo. V zvezi s centraliziranim objavljanjem predpisov, torej tudi lokalnih, je bila med ustavnimi spremembami leta 2022 s strani vlade napovedana sprememba 154. člena ustave, ki bi bistveno olajšala uresničevanje ciljev večje preglednosti, dostopnosti in demokratičnosti na področju normodajne dejavnosti. Z nadaljnjimi koraki v povezavi s spremembo 154. člena ustave nismo seznanjeni.

Kot problematično na tem področju izpostavljamo odsotnost Normativnega programa dela Vlade RS, ki v tem mandatu sploh še ni bil pripravljen oz. objavljen. Normativni program dela vlade je dokument, ki ne samo Vladi temveč tudi vsem ostalim deležnikom omogoča vpogled na načrte dela Vlade, spremljanje le tega ter tudi evalvaciji.