Monitoring zaveze

EU MORA DATI PREDNOST INTERESOM LJUDI PRED INTERESI KAPITALA

Ugotovitve o uresničevanju zaveze

Napredek: V IZVAJANJU

Vlada delno zagovarja vrednote iz zaveze, predvsem na področju mirovne politike v odnosu do rusko-ukrajinske vojne in politike za blaženje akutne energetske krize. Konkretno je vlada zagovarjala širitev EU na Zahodni Balkan, oboroževanje Ukrajine in sankcije proti Rusiji. Hkrati je podpirala tudi omejeno reguliranje energetskih trgov, subvencioniranje cen energije in začasno krepitev odvisnosti od domačih ogljičnih virov energije ter srednjeročno usmeritev h krepitvi izkoriščanja solarne energije, naklonjena pa je tudi širjenju jedrske energije.

Na področju socialne politike je ministrstvo za delo zagovarjalo nekatere politike (npr. podporo evropski direktivi o platformnem delu), ki grejo v smer izpolnjevanja zaveze.

Opombe

Zahteva je formulirana široko in abstraktno, zato jo je za potrebe sledenja težje operacionalizirati. Poleg tega je možna različna interpretacija vladnih politik glede na smernice te zahtev . Primera tega sta mirovna politika v odnosu do rusko-ukrajinske vojne ali politik za blaženje akutne energetske krize.

Pristojni državni organi:

  • Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
  • Vlada Republike Slovenije

Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? DELNO

Podrobno o zavezi

Slovenija naj v evropskih institucijah zagovarja prenovo EU kot demokratične, socialne, ekološke in mirovniške zveze, ki daje prednost interesom ljudi pred interesi kapitala. Prenova EU naj prav tako vključuje dosledno zagotavljanje človekovih pravic in preprečuje vsako obliko diskriminacije. Hkrati se je treba zavzemati za krepitev javnih socialnih politik, za izenačevanje standardov dostopnosti in kakovosti storitev za vse prebivalstvo na področjih zdravstva, izobraževanja in socialnega varstva, za višje in boljše standarde varstva okolja in narave, za izpolnjevanje zelenih ciljev za prehod v brezogljično družbo, za obdavčitev korporacij in bogastva, za izenačevanje delavskih pravic na globalni ravni in za vzpostavitev globalnega socialnega partnerstva. Kot članica EU mora Slovenija zahtevati, da te pravice in politike EU zagovarja tudi v mednarodnih, multilateralnih institucijah in bilateralnih odnosih z drugimi državami.

Zahtevo ureja delovna skupina: Globalna pravičnost