ENERGETSKO INTENZIVNE INDUSTRIJE JE TREBA PRESTRUKTURIRATI

Na pobudo nevladnih organizacij so se leta 2022 začela srečanja med predstavniki_cami resornih ministrstev, GZS in NVO z namenom oblikovanja politik in ukrepov, ki naj bi podjetja spodbudila k prestrukturiranju ter prehodu v nizkoogljično in krožno gospodarstvo. Organizirani sta bili zgolj dve srečanji, na katerih je prišlo do izmenjave stališč in predlogov glede politik za prestrukturiranje industrije. Na podlagi osnutka posodobitve Nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) , ki med drugim narekuje tudi zmanjšanje emisij v industriji, lahko ugotovimo, da pripravljen scenarij ne gre v smer izpolnjevanja zaveze, saj predvideva rast proizvodnje večine energetsko intenzivnih produktov (cement, papir, jeklo, kemikalije …) najmanj do leta 2040 in s tem tudi rast končne rabe energije. Ta naj bi se v sektorju industrije do leta 2040 povečala za 25 % (scenarij z obstoječimi ukrepi) oz. za 16 % (scenarij z dodatnimi ukrepi) glede na leto 2020, kar je okoljsko nevzdržno in zavira zeleni prehod. Vhodni podatki omenjenih projekcij temeljijo na načrtih podjetij (torej na profitnem motivu lastnikov), ne pa na dejanskih družbenih potrebah in okoljskih omejitvah. Prav tako osnutek posodobitve NEPN omenja spodbujanje izvajanja projektov zajema in shranjevanja ogljika v industriji, kar je (razen morda v zelo omejenem obsegu pri procesnih emisijah) problematično, saj imajo tehnologije CCS in CCU znatna tehnološka, ekonomska in okoljska tveganja. Zanašanje na te tehnologije odlaga dejansko razogljičenje in celostno prestrukturiranje industrije na način, da bi bila ta dolgoročno vzdržna znotraj planetarnih omejitev. Še en korak v napačno smer predstavlja iz Podnebnega sklada financirana shema za kritje posrednih stroškov zaradi stroškov emisij toplogrednih plinov industrijskih obratov zaradi rasti cen emisijskih kuponov, in to brez dovolj strogih pogojev, ki bi določali, da morajo podjetja ta sredstva nameniti za ukrepe razogljičenja. Na podlagi obstoječih državnih načrtov in ukrepov torej ne moremo govoriti o usmeritvi k celostnemu in s tem okoljsko vzdržnemu prestrukturiranju energetsko intenzivne industrije.