Državni zbor se voli na volitvah. V primeru nepravilnosti, ali političnih trenj, so po sedanji ureditvi možne predčasne volitve. Takšen instrument bi bil morda mogoč v polno delujoči demokraciji, ki Slovenija ni. Poleg volilne zakonodaje je izredno velik problem politična usmerjenost medijev, ki ne zagotavlja predstavitev vseh mnenj.

Volilni mandat predstavlja enega od temeljev politične stabilnosti. V dobro delujoči demokraciji pa volilni mandat predstavlja tudi eno od varovalk za neodvisno delovanje in ravnanje članov in članic parlamenta. Občasna, čeprav izrazita, nihanja v podpori javnega mnenja sklicu Državnega zbora ne bi smela rezultirati v razpustu parlamenta ob vsaki večji politični krizi. Škodljive posledice take ureditve na stabilnost političnega sistema in, kasneje, tudi negativnega vpliva na delovanje gospodarstva, itn., so jasno vidne v državah, kjer so redne volitve redke. Menimo, da se s predanim delovanjem javnosti, tako politične kot splošne, lahko najprej gradi trdno, napredno in razvito demokratično politično kulturo. Na tem temelju pa se zagotovi prostor za ustrezno umestitev parlamenta znotraj političnega sistema ter spobudbi zavedanje pomena in odgovornosti posameznih poslancev in poslank do funkcije, ki jo opravljajo.

Vlada potrebuje, če želi uresničiti svoje obljube, stabilnost.

Glede na nizko stopnjo politične kulture bi odpoklic parlamenta dodatno prispeval k politični nestabilnosti. Strinjamo se, da je potrebno s poglobljeno javno razpravo razviti mehanizme uveljavljanja odgovornosti in povečanja vpliva volivk in volivcev na izbiro izvoljenih predstavnikov, začenši z uvedbo preferenčnega glasu.

Tega ne pozna nobena druga država.