Upoštevati je treba ključne zakone, direktive ter strategije na evropski in nacionalni ravni, kot so Vodna direktiva, Habitatna direktiva, Strategija za ohranjanje biotske raznovrstnosti do l. 2030 ipd. Varovanje biotske raznovrstnosti mora prednostno vključevati: trajnostno rabo prostora z rednim izobraževanjem in komunikacijo med vsemi deležniki, renaturacijo sladkih voda z odkupom vodnih in obvodnih zemljišč (ter dati vodotokom več prostora, kar izboljšuje tako stanje ekosistemov kot tudi poplavno varnost), odstranjevanje regulacij in pregrad, višjih od 30 cm, na vodotokih, nobenih novih velikih hidroelektrarn, učinkovit nadzor nad rabo in odvzemi vode, vzpostavitev ključnih koridorjev za mobilne vrste, odstranjevanje tujerodnih in okrepitev avtohtonih vrst, ohranjevanje ekstenzivnih travnikov, mokrišč in gozdnih biotopov, sonaravno gospodarjenje z zemljišči ter podpora kmetom za kritje dodatnih stroškov, ki so posledica omejitev kmetovanja na območjih Natura 2000.