SKRAJŠEVANJE ČAKALNIH VRST

Čakanje na pregled v primarnem zdravstvu ne sme biti daljše od enega tedna, na pregled pri specialistu in diagnostiko pa ne daljše od enega meseca. Takojšnji ukrepi za doseganja tega cilja so izmera in boljša izraba obstoječih kadrovskih kapacitet, boljša delitev dela med izvajalskimi ustanovami in znotraj teh ustanov, boljša organizacija dela, zagotovitev dodatnih sredstev za najbolj deficitarna področja in vzpodbudno plačilo za opravljeno delo nad normativi. K skrajšanju čakalnih dob bo pomembno prispevalo tudi prekinitev privatizacije zdravstva ter uresničevanje točk 1 do 5 tega programa, ki krepijo javno zdravstvo.

Zahtevo ureja delovna skupina: Dostopno javno zdravstvo

Oddan 15. 11. 2021 ob 23:42

Menim, da je obstoječa ideja o načinu skrajševanja čakalnih vrst nezadostna in pomanjkljiva. Dejansko se izogiba bistvu problema, to je negativnim posledicam sodobnega načina življenja (pomanjkanje gibanja, povečan stres, neustrezna prehrana ...), ki generira večje število bolnih oseb. Zdravi ljudje rabijo manj zdravstvenih storitev. Mobilizacija ljudi, izobraževanje, motiviranje, ustvarjanje prilik, dajanje zgledov in motiviranje za zdrav življenjski slog so ključne stvari za krajšanje čakalnih vrst. To ne pomeni, da ni treba vlagati v zdravstvo. Potrebujemo kvalitetno zdravstvo, hkrati pa tudi manj bolnikov. Velika dodatna vlaganja v zdravstveni sistem za krajšanje čakalnih vrst v zadnjih letih niso prinesla bistvenega skrajšanja, mnogokrat so se te celo podaljšale. Bolniško čakalno vrsto lahko krajšamo na obeh koncih. Ceneje je, če vanjo vstopi čim manj bolnih, tudi manj bolečin in ostalih tegob čakajočih bo. Tako bomo zagotovili, da bodo tisti (bolj redki), ki bodo res potrebovali zdravstveno oskrbo, to dobili na najvišji možni ravni. Trenutna covid situacija nam to še preveč jasno kaže. V osnovi gre za bistveno širšo zdravstveno problematiko, kot so čakalne vrste. Gre za paradigmo izboljšanja zdravja in ne le zdravstva. Zdravstveni sistem je le eden od podsistemov, ki je pomemben v zagotavljanju zdravja, ni pa edini. Trenutne projekcije zdravja izhajajo iz predpostavke, da se bo trend kroničnih bolezni s staranjem populacije povečeval. To je res, če bomo ohranili obstoječ, nezdrav življenjski slog. V tem primeru bo zdravstveni sistem še bolj obremenjen in bo treba ogromno vlagati vanj. Nobena družba ni dovolj bogata, da si bo to lahko privoščila. Menim, da je edina resna alternativa za izboljšanje zdravja zdrav življenjski slog, ki je bistveno cenejši kot vlaganja v odpravljanje njegovih posledic. Na razpolago je že zdaj. Zdrav življenjski slog z ustreznimi poudarki je tudi pomemben del sekundarne preventive in obravnave kroničnih bolnikov. V tem kontekstu se pojavlja na znanstvenih spoznanjih temelječa mednarodna pobuda »Vadba je zdravilo«, ko naj bi zdravnik poleg ostalih terapij predpisal tudi ustrezno vadbo. V Sloveniji imamo nekaj ukrepov (resolucij) o gibanju in zdravi prehrani, ki pa se zdijo precej sramežljive. Manjka več sistematičnosti, celovitosti, dolgotrajnosti in vseprisotnosti pristopa. Ne gre za posamezne akcije, temveč za celovito, vseprisotno dnevno vzpodbudo in podporo zdravemu življenjskemu slogu v vseh njegovih ključnih pojavnih oblikah, preko vseh možnih komunikacijskih kanalov in v vseh življenjskih obdobjih. Poleg gospodarstva in izobraževanja je to verjetno eno ključnih področjih, kjer razvoja ne bi smeli prepustiti stihiji. Treba je zagotoviti strokovno kadrovsko, finančno in ostalo infrastrukturo, ki bo omogočila delovanje takega sistema.

Oddan 23. 11. 2021 ob 09:07

Medicina se razvija in omogoča marsikaj, kar pred desetletji ni bilo mogoče misliti. Pogledati je treba odstotek BDP-ja, ki se porablja za zdravstvo. Moje mnenje je, da so čakalne dobe posledica premalo denarja v sistemu. V sistem je treba vključiti čim več zdravnikov. Če zdravnik dela pogodbeno za javni zdravstveni zavod, je plačan iz javne blagajne po vnaprej določenih cenah, ki veljajo za vse – temu jaz ne bi rekel privatizacija, ampak drugačen način dela. Zakaj tako mislim: ker dobri direktorji javnih ustanov nikoli nimajo problemov s kadri in izvedbo storitev (velja kar na splošno). Pri slabih direktorjih (največkrat politično nastavljenih in nesposobnih) pa prihaja do fluktuacije, kreganja znotraj kolektiva ... Zdravniki imajo tu izhod v sili, ker če uspejo dobiti koncesijo, se izognejo navedenim problemom. Zakaj bi jih torej izločili iz javnega sistema?

Za komentiranje se moraš prijaviti ali registrirati.

Komentarji naj bodo konstruktivni in prijazni, saj nam bodo lahko tako pomagali pri pripravi jasnih zahtev in pričakovanj, ki jih bomo predstavili strankam. Razpravo bomo moderirali, zato neprimerni zapisi ne bodo ugledali luči sveta.

Glas ljudstva trenutno sestavlja 96 organizacij in civilnodružbenih iniciativ.

Zavod Global, Društvo SMETUMET so.p., Transparency International Slovenia, Center za slovensko književnost, Danes je nov dan, Protestival, Vitra Cerknica, Kulturni center Danilo Kiš, Ljubljana, Destilator klub, Zavod za kulturo raznolikosti Open, Društvo informacijski center Legebitra, Slovenska filantropija, Društvo Akademija za družbeno odgovornost, Društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije - TRS, sindikat taksistov pri SDPZ, IPoP - Inštitut za politike prostora, PIC - pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja, Aktiv delavk in delavcev v kulturi, Odbor za pravično in solidarno družbo, IŠSP - Inštitut za študije stanovanj in prostora, Društvo za Združene narode za Slovenijo, Društvo ŠKUC, Inštitut za raziskave in razvoj "Utrip", Amnesty International Slovenije, Forum za enakopraven razvoj, Združenje za državljanski nadzor zdravstvenega varstva -ZaNas, Pekarna Magdalenske mreže Maribor, Inštitut 8. marec, Avanta Largo, Društvo za preučevanje rib Slovenije - DPRS, Zavod Exodos Ljubljana, Mladi za podnebno pravičnost - MZPP, Pravna mreža za varstvo demokracije, Društvo Ženska svetovalnica, Alternativna akademija, Zavod TransAkcija, Mirovni inštitut, Sindikat Mladi plus, Plesni Teater Ljubljana, Društvo UP Jesenice, Društvo Parada ponosa, Društvo za nenasilno komunikacijo, Protestna Ljudska Skupščina, Društvo Ključ - center za boj proti trgovanju z ljudmi, ZAVOD KONC, so.p., Zavod REVIVO, zavod PROJA, Zavod Nefiks, SCCA, Zavod za sodobno umetnost – Ljubljana, Zavezništvo za demokratično in pravično Slovenijo, Forum za demokracijo, Ženski lobi Slovenije, Zavod Tri, Greenpeace Slovenija, Focus, društvo za sonaraven razvoj, Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, Zavod Državljan D, Združenje ROVO, Društvo Humanitas - center za globalno učenje in sodelovanje, Maska Ljubljana, Umanotera, Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, Zavod Krog, Društvo SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja, PIU, zavod za vizualno umetnost, Organizacija za participatorno družbo, Društvo Mestni Center Mobilnosti, OPRO, zavod za aplikativne študije, Društvo DIH - Enakopravni pod mavrico, Ustanova Fundacija Sonda, GT22, Iniciativa mestni zbor Maribor, Društvo Prostor, gibanje Koga bomo volili, Ekologi brez meja, Zavod Voluntariat - SCI Slovenia, Emanat, zavod za razvoj in afirmacijo plesa in sodobne umetnosti, društvo Landezine, Inštitut za ekologijo, Društvo Ostržek, društvo za zaščito pravic otrok in mater samohranilk, Morigenos - slovensko društvo za morske sesalce, Zavod Svibna, regijski zavod za ohranjanje in trajnostni razvoj podeželja, Društvo Gibanje za trajnostni razvoj Slovenije - TRS, Gibanje Sinteza, Koalicija Civilne Družbe SINTEZA-KCD, Društvo Aktivni Državljan SINTEZA-AD, Nacionalni svet za demokratično spremembo volilnega sistema, Društvo za kulturno produkcijo in afirmacijo umetniških procesov NAGIB, Endozavest - društvo za ozaveščanje o endometriozi, Ustanova za pomoč ogroženim Državljani sveta, Zavod Koroška Pride, Zveza Modro-bela ptica, Kulturno-umetniško društvo Police Dubove, Zavod Bob, Ustanova Fundacija BiT Planota.

Podpri iniciativo kot organizacija

Če bi se radi aktivno vključili v iniciativo, pomagali pri širjenju glasu ali pa predlagali konkretne zahteve iz svojega področja, nam pišite na info@glas-ljudstva.si!

Pridruži se kot posameznik_ca

Za začetek nam zaupaj svoj e-naslov in ostani na tekočem z dogajanjem.

Z oddajo se strinjaš, da Danes je nov dan tvoj e-naslov hrani in ti občasno pošlje elektronsko sporočilo z vsebino, vezano na Glas ljudstva. Tvojega e-naslova ne bomo izdali nikomur (niti drugim sodelujočim organizacijam).