JAVNO IZOBRAŽEVANJE MORA OSTATI BREZPLAČNO, V ZASEBNIH ŠOLAH PA NAJ BODO FINANCIRANI SAMO OBVEZNI PROGRAMI

Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje (MVI) navaja, da je DZ v času prejšnje vlade sprejel novelo Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI), ki je zagotovila 85-odstotno proračunsko sofinanciranje razširjenega osnovnošolskega programa. Sklicuje se na sodbo Ustavnega sodišča RS o financiranju zasebnih šol. O aktivnostih na tem področju v mandatu sedanje vlade MVI ni poročalo. Nova bela knjiga za prenovo vzgoje in izobraževanja, ki je nastala v tem mandatu, ni zares strateški dokument o celoviti prenovi, temveč bolj skupek parcialnih ukrepov.

Septembra 2023 sprejeta novela Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o visokem šolstvu (ZviS-M), ki je opredelila visokošolsko javno službo (kar 12 let po tem, ko je to zahtevalo ustavno sodišče), ne vsebuje prenove regulacije koncesij, čeprav gre za sorodno temo.

Od septembra 2024 je v medresorskem usklajevanju novi Zakon o visokem šolstvu, ki bo razveljavil že podeljene koncesije zasebnim visokošolskim zavodom, saj te večinoma veljajo za nedoločen čas, in postavil strožje kriterije za njihovo podeljevanje. To bo možno šele, ko javni visokošolski zavodi ne bodo mogli ponuditi študijskega programa ali povečanja števila vpisnih mest na študijskih programih, za katere bo ocenjeno, da jih je treba ponuditi (v večji meri) zaradi razvoja stroke ali kadrovskih potreb na trgu. Vendar pa so določbe v predlogu zakona napisane tako, da bodo različne vlade še vedno lahko raztegljivo interpretirale izpolnjevanje kriterijev. Žal Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije (MVZI) ni upoštevalo predloga, ki ga je v delovni skupini podal predstavnik sindikata, po katerem bi med pogoje za izvajanje koncesij postavili tudi prevladujoč delež zaposlenih izvajalcev in urejena delovna razmerja, s čimer bi omejili socialni dumping in nekakovostno pedagoško delo.