ZDOsk-1 še ni v celoti implementiran, zato je njegove finančne in druge učinke težko oceniti. Skrb še zmeraj zbuja možnost doplačil, ki bi jo v primeru nezadostnih sredstev lahko uvedli leta 2028, namesto da bi razmišljali o dodatnih sistemskih virih. Leta 2024 so bila z interventno zakonodajo (npr. Zakon o začasnih ukrepih za izboljšanje kadrovskih in delovnih pogojev ter zmogljivosti pri izvajalcih socialnovarstvenih storitev in dolgotrajne oskrbe – ZUKDPSS) do konca leta 2026 zagotovljena dodatna sredstva za zaposlitve in kadrovske štipendije v socialnem varstvu in dolgotrajni oskrbi. Doslej sta bila objavljena šele dva poziva (za štipendije in vključevanje prostovoljcev_k), zato učinkov zakona še ne moremo oceniti.
Pristojni državni organi:
Je predvolilna zaveza vključena v koalicijsko pogodbo? DELNO
Vsi ljudje morajo imeti možnost izbire ustrezne pomoči na domu ali odhod v institucijo – stanovanjsko skupnost ali dom. Sistemska ureditev dolgotrajne oskrbe mora zagotavljati sredstva za nego na domu in nove javne negovalne bolnišnice ter hospice. Povprečje izdatkov OECD17 za dolgotrajno oskrbo je 1,7 odstotka BDP, v Sloveniji pa le 0,9 odstotka BDP. Zakon o dolgotrajni oskrbi je bil pred kratkim, kljub nasprotovanju mnogih, sprejet, vendar ne ureja financiranja, kar pomeni, da se ne more izvajati niti s finančnega niti s kadrovskega vidika.